VTISI LASTNIKOV
Manja & Aron (Rufus ex Horto Albo)
Od kar pomnim sem si želela psa. Ker smo živeli v bloku mi ga starši niso dovolili. Tako, da ni nič čudnega, da sem takoj, ko sva s fantom uradno začela urejati stanovanje v hiši, kamor sva se preselila, začela iskati zame primerno pasmo. Lastnosti različnih pasem sem pregledovala približno 3 mesece. Z vsakim iskanjem več sem se vedno vračala na pasmo hovawart. Nekega dne sem preprosto rekla: »Gašper, imela bova hovawarta!«, seveda ni imel pojma kakšna pasma je to, samo pogledal je sliko in rekel: »Izgleda velik in lep, ok«. Na vrsti je bil naslednji korak, najti primerno psarno.
Takrat je bila moja edina želja, da bi psa vzela v družinski psarni, kjer so psi del družine in niso tam samo za razplod. Ker v Sloveniji ni ravno veliko psarn s hovawarti sem hitro naletela na psarno ex Horto Albo. Spletno stran sem pregledala v nulo in ne samo enkrat. Takoj so mi bili všeč, a me je skrbelo, da ne bodo imeli legla, saj so zadnje leglo imeli kar nekaj časa nazaj (2010). Ker so aktualne novice bile sproti dodane sem imela upanje, da je psarna še vedno aktivna. V tistem času sem skoraj vsak drugi dan pogledala na spletno stran, če je kaj novega. Nikoli ne bom pozabila tistega dne. Bili smo pri babi na Štajerskem. Čisto navdušeno ji začnem govoriti o pasmi hovawart in kako sem zase našla popolno psarno. V tistem trenutku sem ji seveda hotela pokazati spletno stran zato sem vzela mobitel. Skoraj me je kap in naglas sem se zadrla: »O moj bog, planirajo leglo!!« - še zdaj, ko pomislim na tisti trenutek dobim kurjo polt. Tako sem bila navdušena, da nisem mogla počakati do doma ampak sem tisti trenutek, preko mobitela, poslala elektronsko pošto vzrediteljici Tei, če lahko rezerviram mladiča.
Sami pogovori in vprašanja s Teo so me samo še bolj prepričala, da je to odgovorna psarna, ki jim je zelo pomembno v kakšen dom bo prišel mladič. Tako se je moja pasja pot končno začela. Izrazila sem željo, da bi imela samca črne barve z ožigi. Tea mi je seveda takoj odgovorila, da ne vedo točno, kakšne barve bodo mladiči glede na spol in da se drži pravila, da je pri izbira mladiča najbolj pomemben karakter. Pri prvem obisku mladičev mi je Tea pokazala katera mladiča bi bila primerna zame (ker bo to moj prvi pes je ocenila, da bi bil bolj primeren miren in ne-dominanten karakter). Tako sem spremenila željo po črnem z ožigi in izbrala črnega hovawarta. Še enkrat hvala Tea, ne bi mogla izbrati bolj primernega karakterja kot je Aronov!
Preden sva z Gašperjem šla iskat Arona (Rufus ex Horto Albo) naju je Tea pripravila na vse. Kako se hrani mladiča, kdaj spremeniš število obrokov, o primernih prehranskih dodatkih, katere je bila pripravljena sama naročiti, da nam bodo na voljo takoj. Kdaj so cepljenja, kako narediti prepis lastništva psa,… skratka res vse. Na obisku mladičev sta Tanja in Tea odgovorili na vsa vprašanja in opozorili na »finte« na katere je potrebno biti pozoren. Pa je prišel dan, ko sva pripeljala Arona domov. Seveda sem si vzela 14 dni dopusta. Priznam, prvi mesec je bil zame šok. Peljati psa ven na 3h, da se čim prej navadi na sobno čistočo. To pomeni vstajanje 1-2x tudi ponoči, grizenje vsega, kar mu je prišlo pod smrček, do tega, da ni hotel pojesti celega obroka,... Prvi mesec je bila Tea stalno v kontaktu z mano in mi odgovorila na vsako vprašanje, ki sem ga imela. V tistem času sem bila ponovno hvaležna, da sem izbrala tako super vzreditelje.
Ko sem srečala nekatere ljudi so mi vsi rekli: »Uf a hovawata si si izbrala, to boš imela pa veliko dela«, »Joj, pa še začetnik si in to je tvoj prvi pes?!« ali pa: »A niso oni zelo agresivna pasma?« Prijateljica, ki dela na veterini mi je rekla, da ne pozna nobenega hovija, ki bi lahko v kliniko vstopil brez nagobčnika. Mene je seveda zgrabila panika, kaj sem si nakopala s to pasmo. Kličem Teo, da sem čisto prestrašena, da ne bom zmogla pravilne vzgoje in da bo Aron agresiven in ne bo mogel nikamor z mano. Popolnoma me je pomirila in poudarila, naj pogledam kakšni sta Riva in Naya, da so vsi mladiči imeli tako odraščanje, do odhoda v nove domove, kakor oni dve ter da s pravilno nadaljnjo vzgojo in socializacijo se nimam česa bati. Nehala sem paničariti in nadaljevala z vzgojo po svojih najboljših močeh. Z Aronom sva v času njegove »pubertete« imela nekaj izzivov. Po slabi izkušnji z markerjem je postal nezaupljiv do visokih moških. Takoj, ko so se težave začele, sem kontaktirala Teo. Šla je v akcijo in dobila sem kontakt markerja, s katerim sem 2x na teden delala na Aronovem nezaupanju. Delo se je obrestovalo.
Po dveh letih vzponov in padcev ter rednega šolanja, lahko brez pomislekov rečem, da si ne bi mogla želeti boljšega psa. Aron je karakterno zelo stabilen, prijazen, doma miren, na dogodivščinah pa prava energijska bomba. Tako, kot piše v skoraj vsaki literaturi, če boš hovawarta ustrezno šolal in poskrbel za njegovo redno aktivnost, boš imel najboljšega sopotnika kar ga lahko imaš! Res je tako! Aron gre z mano povsod, v hribe, na morje, na kavo v center Ljubljane v največji gužvi. Vsi so navdušeni nad njim; kako je nežen, prijazen, ubogljiv, lep,… Kar je meni tudi zelo pomembno je zdravje psa. Stalno poslušam znance, da imajo njihovi psi alergije, pa občutljiv želodec, težave s sklepi,.. Zelo sem srečna, da Aronu nič ne manjka. Za konec lahko samo rečem HVALA vzrediteljicama Tei in Tanji za vso pomoč pri mojem ”uvajanju” v pasji svet.
Tanja Čas, psarna Časova & Raya (Raya ex Horto Albo)
S pasmo hovawart imam že dolgoletne izkušnje saj moji začetki vzreje segajo že v leto 1999, ko smo dobili prvo psičko. V letu 2002 pa smo imeli prvo leglo hovawartov.
Po spletu okoliščin si iz moje vzreje nisem mogla obdržati četrte psičke, zato sem se odločila, da bo moja četrta psička iz psarne ex Horto Albo. To psarno sem že prej zelo dobro poznala.
Konec novembra 2018 se je v psarni ex Horto Albo skotilo 12 mladičev, 6 psov in 6 psic. V začetku januarja 2019 sem se prvič odpravila na ogled legla. Mladiči so bili krasni, pa tudi mamici se ni videlo, da bi imela toliko mladičev. Bili zelo prijazni, takoj so skočili name, da sem jih božala, vsi so cvili in jokali od veselja, enostavno vsi so bili navdušeni nad mano. Celotno leglo je bilo odlično socializirano in nisem opazila, da bi se mladiči česarkoli bali. Imeli so prekrasno narejen poligon za igro, kjer je vsaka postavljena stvar na poligonu služila svojemu namenu. Pri opazovanju mladičev sem videla, da imajo vsi zelo dobro narejeno igro, kar je zelo pomembno kasneje pri odraščanju, kajti, če ima pes dobro igro se ga veliko lažje uči in šola.
Moja izkušnja s to psarno je zelo pozitivna. Dobila sem zelo socializirano, prijazno, živahno psičko z imenom Raya. K nam je prišla 25. januarja 2019. Od takrat pa do danes nismo imeli z njo nobenih težav.
Danes je Raya stara dobri dve leti in se je razvila v prekrasno psičko z čudovitim karakterjem. Še vedno je prijazna, igriva in prisrčna. Šolanje z njo je bilo čudovito in zaradi njene živahnosti zelo aktivno. Ima odlične kolke A/A, oči so brez posebnosti, ultrazvok srca brez posebnosti, DM negativen. Skratka zelo zdrava psička.
Vse to pa je rezultat dobro načrtovane in planirane vzreje.
Hvala psarni Ex Horto Albo za vse kar ste naredili, da sem dobila to našo krasno Rayo.
.
Jan & Rea (Rea ex Horto Albo)
Rea je moja prva psička. Odraščal sem v družbi psov, saj smo pred tem imeli nemškega ovčarja, dalmatinko in mešance. Čisto svojega psa, za katerega bi resno skrbel sam, pa nisem imel nikoli. Pravzaprav je tako tudi prav. Pes je zame družinski član, je velika odgovornost, in kot otrok je to odgovornost malo kdo pripravljen v celoti prevzet na dolgi rok. Na začetku je pes večini zanimiv in se z njim ukvarjajo, potem pa gre počasi na stranski tir. Z leti je želja po psu v meni zelo naraščala, ker sem jih že takrat res neizmerno oboževal. Glede izbire pasme ni bilo nobenega dvoma. Če bi me v spanju sredi noči nekdo vprašal, katero pasmo si želim, bi mu kot iz topa šepnil Hovawart. Vas zanima zakaj prav Hovawart? Prvič karakter, drugič lepota in tretjič ostale značilnosti te pasme. Ko jih spoznaš, hitro opaziš, da so res posebni.
Dogovorili smo se za sprehod in tako sem spoznal njihovi dve psički. Reino mamo Rivo (Enormous Ocean Breeze), zelo prijetno psičko Avero (Avera vom Ilsesee). Prvi vtis? Čuvajke. Pridem pred hišo, stopim iz avta, Riva in Avera pa me lepo nalajata, kot se za hovawarta spodobi (pozdrav in poziv lastnikom "ej, nekdo nov je prišel pred hišo"). Seveda čisto kulturno nastavim roko, da me povohata in lajanje se je povsem umirilo. Na sprehodu sta bili zelo firbčni in igrivi, kar mi je bilo zelo všeč. Tea mi je že takoj ponudila igralno klobaso, da se z njima poigram, Tanja je pokazala kako se to pravilno počne in sledila je igra. Če bi mi kdo takrat zavezal oči in bi to igro primerjal z dalmatincem, bi verjetno mislil, da na drugi strani igrače vleče bik. Še ena meni zelo všečna lastnost, moč. Seveda to ni bil zadnji sprehod, skupaj smo hodili na sprehode, jaz pa sem tako še bolj temeljito spoznaval to izjemno pasmo.
No, pa se je le zgodilo. Rivina gonitev, odlično izbran samec (Blue Pinus Alpinia) in uspešna paritev. Ob pravem času, na pravem mestu. Sledili so 4 meseci čakanja, do kotitve. 4 meseci? Kako? Od kdaj? V moji glavi. Priznam, tega nisem vedel. Sem pač mislil, da brejost pri psici traja 4 mesece namesto 2. Tea in Tanja sta to kmalu opazili in mojo "namišljeno 4 mesečno brejost" skrajšali za 2 meseca. Toliko boljše, bo mladiček 2 meseca prej v novem domu. V času brejosti so potekale priprave na kotitev in izdelava igral, kjer sem bil v veliko pomoč. Tako so mali razbojniki na svet prijokali 30.11.2018. 12 majhnih kepic, od tega 6 samčkov in 6 samičk, črni in črni z oznakami. Na začetku so bili obiski zaradi bakterij in možnih okužb prepovedani, kmalu pa se je obiskovanje lahko začelo. Veselje v družbi dvanajstih malih zverinic je bilo res nepopisno. Samo na hitro povem kako je bilo: Odpreš vrata ograjice, se usedeš v njihov ograjeni zabaviščni park, kjer imajo vsa igrala brez vstavljanja žetonov in že je na tebi vseh 12 glodalcev, ki pridno preizkušajo svoje ošiljene zobke. Ja, boli, ampak za to veselje se res splača potrpeti. Prvi grize prste na nogi, drugi na roki, tretji ti poskuša odgrizniti nos, četrti uho, petemu so zanimivi tvoji lasje, šestemu zobje, ker bo očitno postal zobozdravnik, sedmi ti iz žepa vzame ključe od avta in z zobki preizkuša trdoto materiala, osmi ti vzame telefon, ker ga zanima nameščena programska oprema, ostali štirje pa si ogledujejo neke kulturne znamenitosti na tebi, za katere še sam ne veš. Dva meseca od kotitve, do prihoda mladičev v nov dom, sta z rednim obiskovanjem minila kot bi mignil. Med tem so doma potekale priprave na prihod novega družinskega člana, Tea in Tanja pa sta se ta čas karakterno izbirali mladiče za nas, čakajoče nove lastnike. Pri razporejanju mladičev sta upoštevali mnenja bodočih lastnikov in svojo presojo glede karakterja vsakega mladička. Tudi pri meni sta upoštevali moje želje. Glede na oceno karakterja sta določili, da dobim psičko z oranžno ovratnico, torej mojo Reo. Izbira imen ni bila nič kaj težka. Naredili sta seznam imen na začetno črko R, ki so jima bili všeč in izbiro prepustili lastnikom. Takoj je padla odločitev, Rea bo.
28. 1. 2019 je prišel čas, da Rea zapusti svoj leglo in spozna svoj novi dom. Priznam, da je bil odvzem mladička zame čustveno zelo težak. Ko je Rea prišla v nov dom, je bilo zanjo vse novo in zanimivo. Družbo v stanovanju ji je takrat delala naša, sedaj že pokojna, dalmatinka Dina. Rea je seveda z menoj v hiši. Pesjaka nima in ga nikoli ne bo imela. Sem človek, ki šteje psa za družinskega člana in ga želi imeti vedno ob sebi. Prvi mesec, mogoče dva, sta bila posebej zame zelo zelo naporna. Pač prvi pes, sama vprašanja, veliko skrbi kaj to, kdaj to, kako ono, ali bo dosti jedla, ali bo dosti gibala, da ne bo preveč jedla ali gibala, kdaj jo tišči lulat ali kakat, kako bo ponoči, ali ji je vroče... Vse to in še mnogo več, ker sva zanjo res želela samo najboljše. Že takrat mi je predstavljala cel svet. Tea in Tanja sta mi bili vedno na voljo, pa čeprav se je na njiju z moje strani skoraj vedno sprožil plaz z nekaj več kot 2 milijona vprašanj. HVALA OBEMA! Hitro sem se učil in spoznal njeno vedenje. Ko je želela lulat, sem opazil njeno nervozo in iskanje prostora, ko je želela kakat povsem enako, le repek je bil dvignjen visoko, kot da želi vzpostaviti komunikacijo z enim od satelitov v vesolju. Lačna pa je bila že takrat vedno.
Rea že od prve noči spi pri meni v postelji. Kaj, v postelji??? Ja... v moji postelji. Ta tema je za veliko ljudi tabu, predvsem zame pa nekaj povsem normalnega in spanja brez nje si ne morem več predstavljati. Tistim, ki jim to ni všeč, lahko ponosno povem, da odkar imava Reo neprespanih noči več ne poznam. Pa ne bom rekel, da sem vedno povsem naspan, saj vemo kako je. Vedno bi prijalo malo podaljšat tja za 1 uro ali 2 ampak odkar imam Reo, res spim odlično in brez zbujanja, kar prej nisem nikoli. Počasi sem se na vse navadil in stvari so postale veliko lažje. Prilagodila sva dolžino sprehodov in igranja glede na njeno starost in jih s časoma povečevala.
Začela sva obiskovati malo šolo v Klubu ljubiteljev psov K-9, pri inštruktorici Jani Graberski in pasje razstave, kjer je že takoj požela zelo lepe rezultate. Uspešno sva končala malo šolo, PMP (pregled mladih psov), 14. 12. 2019 pa sva v Grosupljem uspešno opravila tudi ISP-A. Pridno sva trenirala tudi za razstave in jih redno obiskovala. Izpolnila sva vse zahtevane pogoje in Rea je postala mladinska šampionka Slovenije v lepoti. Tu gre velika zahvala Tanji in Tei za vse nasvete in pomoč. Seveda pa se tu najino šolanje in razstavljanje ne bo končalo. Z Reo že pridno tranirava za ISP-BBH izpit, z novo razstavno sezono pa sva šla v "lov" za nazivom Slovenski razstavni prvak in ga tudi "ujela".
Naj za konec še nekaj besed namenim konkretno o Rei, saj zaradi nje vse to pišem. Rea je... CUKR! Je zelo živahna, prisrčna, ljubeča, firbčna, igriva in noro požrešna psička. Zelo rada je v družbi psov in ljudi, vsakemu bi nalimala kakšen poljubček, z vsakim psom bi se igrala in se mu tudi podredila. Vedno je z mano, razen kadar sem v službi. V spalnici, kopalnici, na kavču in v kuhinji. Vedno želi biti zraven. Skoraj vsak dan sama počaka slabih 9 ur, da pridem iz službe in v trenutku, ko me zagleda, se ji od veselja čisto zmeša pa tudi če me ni samo pol ure.
Na sprehodih, ki sta običajno 2 dnevno, je zelo živahna saj jo od veselja kar razganja. Obožuje žogico, ki jo kot nagrado v šoli in na sprehodu za dobro opravljene vaje neutrudno prinaša nazaj. Med samim sprehodom vedno najde kakšno veliko vejo ali pa vsaj manjšo palčko, ki jo s sabo nosi del sprehoda ali pa jo prinese kar domov. Njen gobček enostavno ne sme nikoli biti prazen. Je vedno lačna in pojedla bi vse, kar je za pojest in tudi tisto kar ni. Nikoli nima dovolj. V kuhinji je vedno glavni nadzorni in spremlja dogajanje na pultu. Če kaj pade na tla, v trenutku pospravi.
Življenja brez moje Ree si res ne znam predstavljati več. Ko sem žalosten, je vedno ob meni in me tolaži, ko sem vesel, je vesela z menoj. Vsak trenutek z njo je poseben. Je res izjemna psička, moj svet, moja največja sreča. To je MOJA REA.
.
Riaz & Rubik (Rubik ex Horto Albo)
World class breeder - the pups are so perfect - Rubik is a dream. I have owned two hovawarts prior and his temperament is so perfect in comparison. We played on the pond a lot when he was a puppy as it was iced over and so met many dogs and children. Rubik was excellent with the dogs, and many were impressed he was only 2+ months as he showed a lot of patience and was quite calm. If I walked away, Rubik would stop playing and come to me. We are growing quite attached given I spend all day every day with him. He has perfect heel now on walks. Best part is when we approach dogs he is still in a heel instead of going crazy trying to meet the other dogs. He has a very responsive temperament for obedience training. So loveable just big and play wrestle with him as often as possible. Kids getting along very well too with Rubik. Good news is that Rubik is such a dream around young kids - and anyone really. So many compliment regarding his temperament and kind disposition. I can’t explain how amazing Rubik is. Thank you for his selection.
.
Katrina & Rio (Rio ex Horto Albo)
Rio is my first hovawart. He is such a lovely happy boy and everyone who meets him thinks he is so handsome and well behaved. He is the best dog I could ever wished for, we do have the occasional »naughty dog day« but only occasionally. I'm a very, very active (sporty) person and Rio's level of energy is like a match made in heaven. Tea really knew which puppy to pick for me! I really feel that although I took longer to ask to be Rio's family it was meant to be as he was born the day before my birthday. My best ever birthday present. Thank you so much for having the litter. Yes, I'm a proud mom!
Alenka & Blue (lastnica očeta "R" legla)
Imam samca, zame najlepšega hovawarta na svetu. Ko smo ga dobili, nismo niti razmišljali o tem, da bi pot nadaljevali v smeri vzreje, razstav. Pa nas je kar nekako samo življenje, članstvo v klubu, šolanje in druženje z drugimi člani kluba pripeljalo do tega, da smo poleg ostalega opravili tudi vzrejni pregled. In potem….mislim, da si vsak lastnik plemenjaka želi, da bi njegov pes imel potomce.
Glede na to, da je v kinologiji pač tako, da »dame volijo«, sem vesela, da smo to priložnost že nekajkrat tudi dobili. Psička, ki nas je izbrala za Blujevo drugo leglo je bila Riva, iz psarne ex Horto Albo. Tea je paritev skrbno načrtovala, tako za Rivo, pa še malo za Bluja. Vsi zdravstveni testi, dovoljenja… Ni manjkalo niti fotografiranja. Kljub temu, da je vsaka paritev drugačna in hočeš-nočeš predstavlja vsaj malo stresa tudi za lastnika plemenjaka, je šlo vse gladko in čez dva meseca je Blue postal očka kar 12 mladičkom. Tisti dan, ko so se kotili sem bila tudi jaz na trnih in stiskala pesti, da bo z Rivo in mladički vse OK.
Tea nas je o življenju R-legla redno obveščala, tako z obvestili, še bolj veseli pa smo bili dnevno novih fotografij in videoposnetkov. Sedaj, ko ima Blue že več legel lahko napišem, da je razlika med vzreditelji očitna. Tea & Tanja sta mi o mladičkih največ poročali, navdušena sem bila nad njuno skrbjo za mladičke in nad njihovim igriščem za socializacijo. Priznam, da me je Tea s količino fotografij & rednim poročanjem razvadila in močno dvignila moje kriterije oziroma pričakovanja za vse naslednje Blujeve paritve. Dnevno smo bili na tekočem o njihovem napredku, njihovih lumparijah, izbrali pa smo tudi ime eni od psičk. Bodoči lastniki so bili zelo skrbno izbrani in z njimi smo bili seznanjeni tudi mi. Zelo lepo je spremljati, v kako lepe pse odraščajo potomci. Skratka, neprecenljiva izkušnja. Ponosni do neba na vse naše R-jevčke.
.